Sejo je pričel in vodil župan Marko Funkl. Na njej je bilo prisotnih 16 članov Občinskega sveta. Opravičeno odsotna sta bila Vinko Žagar in Gregor Erman.
Prisotni so bili tudi:
Ivana Assayed – direktorica občinske uprave
Tomaž Sihur – vodja Oddelka za prostor, okolje in gospodarske javne službe
Suzana Venko – vodja Oddelka za družbene dejavnosti in splošne zadeve
Tea Primon - vodja Oddelka za razvoj, premoženjske in pravne zadeve
Lea Bec – Oddelek za proračun, finance in administrativne zadeve
Andreja Pavlič Udovč- Višji svetovalec za premoženjske in pravne zadeve
Danijela Milošević – strokovna sodelavka
Slavica Docić - Vrtec Hrastnik
Jani Medvešek – direktor RRA Zasavje
Nuša Gregorčič – predsednica Nadzornega odbora
Potrditev Zapisnika 2. redne seje Občinskega sveta Občine Hrastnik, z dne 22.12.2022 in pregled realizacije sklepov sprejetih na 2. redni seji Občinskega sveta občine Hrastnik;
Razprave ni bilo. Občinski svet je soglasno sprejel naslednji SKLEP: Potrdi se Zapisnik 2. redne seje Občinskega sveta Občine Hrastnik, z dne 22.12.2022 in pregled realizacije sklepov sprejetih na 2. redni seji Občinskega sveta občine Hrastnik;
Obravnava in sprejem: Sklepa o določitvi števila otrok v oddelkih v Vrtcu Hrastnik Sklepa o določitvi cen programov vzgoje in varstva otrok v Vrtcu Hrastnik
Uvodno obrazložitev je podala Slavica Docić, predstavnica Vrtca Hrastnik. To točko dnevnega reda je obravnaval Odbor za družbene dejavnosti. Poročilo odbora je bilo svetnikom posredovano. Razprave ni bilo Občinski svet je soglasno sprejel naslednji SKLEP:
Sklep o določitvi višine letne stopnje neprofitne najemnine v letu 2023 za stanovanja v lasti Občine Hrastnik – obravnava in sprejem.
Uvodno obrazložitev je podala Tea Primon, vodja Oddelka za razvoj, premoženjske in pravne zadeve. To točko dnevnega reda je obravnaval Odbor za gospodarski razvoj in proračun. Poročilo odbora je bilo svetnikom posredovano.
Vojka Šergan, predsednica odbora je povedala, da je odbor gradivo obravnaval in soglasno podprl sklep, zato predlaga občinskemu svetu, da sprejme predlagani sklep.
Občinski svet je soglasno sprejel naslednji SKLEP: Občinski svet Občine Hrastnik obravnava in sprejme Sklep o višini letne stopnje neprofitne najemnine za leto 2023.
Soglasje k zadolžitvi RRA Zasavje, za najem Premostitvenega (likvidnostnega) posojila v višini 31.424,00 EUR z vračilom do 18. 12. 2023, z namenom uspešnega dokončanja EU projekta Pronacul, z že odobrenimi evropskimi sredstvi – izdaja soglasja
Uvodno obrazložitev je podal Jani Medvešek, direktor RRA Zasavje. To točko dnevnega reda je obravnaval Odbor za gospodarski razvoj in proračun. Poročilo odbora je bilo svetnikom posredovano. Vojka Šergan, predsednica odbora je povedala, da je odbor želel, da se h gradivu poda obrazložitev oz. informacija, zakaj je v projekt vključena samo občina Zagorje in ne tudi Hrastnik oz. zakaj ni ta projekt bolj Zasavski in bolj povezovalen. Načeloma pa je odbor soglasno sprejel sklep in soglaša z najemom premostitvenega kredita RRA Zasavje za dokončanje tega projekta. Nina Maurovič je povedala, da vsi člani odbora podpirajo projekte - razvojno ali turistično naravnane v Zasavju, se jim pa zdi korektno, da vedo več o projektih za katere dajejo soglasje, sploh, v primeru kadar gre za kakršno koli zadolževanje. Predlagala je, da v prihodnje RRA občinskim svetom vedno poroča malo več o projekti, kadar so postavljeni v stanje, ko je potrebno izdajati soglasja, saj je prav da so seznanjeni s tem kako se projekti odvijajo, kaj se dogaja, in s takšnimi informacijami lahko tudi na občinski ravni več povedo občanom, ki jih sprašujejo o teh projektih. Dalje jo je zanimalo kako daleč so aktivnosti projekta zapeljane, bo ta projekt realiziran do konca po vseh teh aktivnostih, da ne bi bilo kakšnih težav z vračanjem evropskih sredstev. Dalje je še povedala, da se v okviru tega zneska govori o kombiju, tablah, PR sredstvih in potovanjih po evropskih institucijah, zato jo je še zanimalo, ali je zajeto še kaj več, saj se ji zdi kar visoka vrednost, oz. bi osebno pričakovala več znotraj tega zneska venem takem projektu. Jani Medvešek je pojasnil, da gre večina sredstev za dve zaposlitvi, ker so vodilni partner je to največjistrošek, saj se pri takem projektu, kjer je treba usklajevati 12 različnih partnerjev, ena oseba ukvarja samo z konzorcijem, ena oseba pa lahko kaj naredi na lokalni ravni. Velikokrat je pri teh projektih tako, da je zaposlena ena oseba, v primeru da ne gre za vodilnega partnerja podjetja, v primeru vodilnega partnerstva pa sta zaposleni dve osebi. Povedal je, da je veliko dela z birokracijo in kot primer navedel, da pri poročanju in oddaji zahtevkov, sredstev ne dobijo direktno na podlagi njihovega zahtevka, ker so vodilni partner, morajo vsi ostali partnerji izpolniti svoje programske dokumente, izdati svoje zahtevke, ki jih morajo pregledat in šele takrat dobijo signal, da lahko oddajo celoten program, in na podlagi tega prejmejo sredstva, od katerih še ostalim partnerjem nakažejo njihov delež. Glede predstavitve, je povedal, da se seveda strinja s predlogom in bo z veseljem delo agencije predstavil tako odborom kot občinskemu svetu, saj je pomembno, da se vključuje čim širši krog deležnikov in da se skupaj najdejo kakšne rešitve, prva priložnost pa bo že ob predstavitvi letnega poročil na seji občinskega sveta. Občinski svet je soglasno sprejel naslednji SKLEP: Občinski svet Občine Hrastnik sprejme Sklep o izdaji soglasja k zadolžitvi Regionalne razvojne agencije Zasavje.
Proračun občine Hrastnik za leto 2023 - prva obravnava
Uvodno obrazložitev bo podala Lea Bec, iz Oddelka za proračun, finance in administrativne zadeve.
Župan je še pojasnil, da bo tokrat med obema obravnavama več sprememb kot je običajno, predvsem zaradi spreminjajočih cen ogrevanja. Pri pripravi gradiva za prvo obravnavo je bila takratna cena ogrevanja enaka za vse javne zavode, vmes se je zgodila regulacije cen za vrtce, šole, zdravstvene domove ter ostale zaščitene subjekte, tako da bo že zaradi teh cen prišlo do razlikovanja med obravnavama. Glede usklajenih projektov z Ministrstvom za infrastrukturo, in vlaganj v ceste v naši občini, je pojasnil, da je trenutno potrjena samo cesto mimo OIC Steklarna Hrastnik, kjer je predviden delež občine približno 250 tisoč €, ostale investicije niso zajete v državnem proračunu, kljub temu da so tam že bile. Zaradi podražitev, dviga plač, inflacije je bilo letos izrazito težko zapreti proračun, ne samo v občini Hrastnik, temveč v številnih občinah po državi. Občina Hrastnik je socialno in demografsko med pet najbolj obremenjenimi občinami v državi in povprečnina, ki je bila zvišana, ne zagotavlja niti polovice zvišanja ostalih cen, ki so se zgodile od prejšnjega do sedanjega koledarskega leta. Dalje je povedal, da je bila ustanovljena medresorska skupina, ki se bo v mesecu februarju sestala tudi na nivoju Vlade in občin glede povprečnine, ter stroškov, ki so se v veliki meri prelili na občine. Med obema obravnavama se bodo uskladile tudi investicije krajevnih skupnosti. Potekajo še pogovori za nekatere rešitve, in ena od teh bo skupna odločitev na občinskemu svetu o tem ali bo bazen v Hrastniku še odprt ali ga bo potrebo zapreti, za delovanje bazena, ki že sedaj ni deloval s plusom, so se stroški električne energije in ogrevanja povišali za dodatnih cca 70000€, zato so bila na pomoč pozvana tudi tri ministrstva. Pokritih bazenov, ki bi bili v lasti občine, v Sloveniji ni veliko. Povedal je še, da so v preteklem letu v bazenu plavali otroci iz 5 občin (Zagorje, Radeče, Trbovlje, Hrastnik ter Sevnica) in za šolo obvezne otroke je bilo prodanih dnevnih kart preko 7 000. Gre za bazen, ki je regionalnega pomena in tukaj bodo poskušali skupaj z župani občin, kjer imajo tudi pokrite bazene doseči, da bo breme podražitev porazdeljeno. Potrebno bi bilo najti neko srednjo pot in rešitve skupaj z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport in Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo, kjer bi lahko z regulacijo cene, poleg zaščitenih javnih zavodov obravnavali vse javne zavode. To je velika želja, ne samo občine Hrastnik, ker je ta visoka cena rekordno visoka - gre za Petrol, ki ima monopolno ureditev daljinskega ogrevanja, kar nas pa lahko še dodatno skrbi je, da najvišjo ceno - podražitev iz 65 eur/MWh, na 291 eur/ MWh, plačuje v Hrastniku tudi 5 društev, ki ima v Hrastniku svoje objekte, to so Rdeči križ Hrastnik, Gasilci Hrastnik, Kegljaški klub, Rudarska godba ter Kolesarski klub. Po njegovem mnenju ni prav, da društva plačujejo enake cene kot gospodarstvo. Predlagal je, da se povežejo in iščejo skupne rešitve. Na sestanku s Petrolom so povedali, da imamo glede bazena malo zvezane roke. Dalje je še povedal, da je pri energetski sanaciji bazena šlo za javno - zasebno partnerstvo s Petrolom, in po njegovem mnenju je partnerstvo nekaj, kjer si porazdeliš tveganje, kot pa tukaj vidimo, je tveganje zaenkrat v celoti prevaljeno na občin in Petrol tu še ni prišel nasproti. Je pa občina vezana s 5 letno koncesijsko pogodbo, glede odvzema iz daljinskega ogrevanja od tega ponudnika. Povedal je še, da če ne bomo uspešni pri kakšnem od razpisov, se predvidenega projekta ne bo izvajalo. Izpostavil je Pumptrack, kjer lahko dobimo več kot 50 % sofinanciranja in v kolikor ne bomo uspešni na Fundaciji za šport in Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, tega projekta ne bomo izvajali. Zaenkrat so bile obljube, da bodo sredstva tako na fundaciji kot ministrstvu zagotovljena, v kolikor ne bo teh sredstev, je to projekt, ki se bo med obravnavama umaknil. Za konec je povedal še to, da so v proračunu ostali projekti, ki so že evropsko podprti s sredstvi ali z že pridobljenimi sredstvi iz državnega in evropskega proračuna, morali pa smo se odpovedati projektom, ki bi jih lahko dobili sofinancirane in so bili pripravljeni - tako težko je v tem trenutku sestavljati proračun v občini Hrastnik. Ve tudi, da bo veliko ljudi pričakovalo pomoči na številnih področjih, zato so se odločili, da bo med prvo in drugo obravnavo opravljena javna predstavitev proračuna za občane, kamor bodo povabljeni vsi občani občine, na kateri bodo predstavljeni vsi prihodki in vsi fiksni odhodke in na kateri bo opravljena skupna razprava, kaj je sploh mogoče narediti v Hrastniku in česa ni mogoče.
To točko dnevnega reda je obravnaval Odbor za gospodarski razvoj in proračun, Odbor za varstvo okolja, urejanje prostora in infrastrukturo in Odbor za družbene dejavnosti, poročila odborov so bila svetnikom posredovana.
Vojka Šergan, predsednica Odbora za gospodarski razvoj in proračun je povedala, da je bila na odboru odprta razprava o tem, da je proračun predvsem socialno naravnan, investicije so praktično tiste, ki so bile odprte in jih je potrebno zapreti, in da je za prihodnje glede na energetsko situacijo težko načrtovati. Je pa bila izražena želja po razvoju turizma, in da bi se vendarle našla sredstva za razvoj letega. Razprav je šla tudi v smeri, da je potrebno vzeti na znanje, da so pri podražitvi energentov prizadeti mali in mikro podjetniki v Hrastniku in da praktično nimamo informacije ali se bo na tem področju podjetnikom nekako pri tem pomagalo. Na koncu so nekako zaključili, da bomo v sodelovanju z zbornico poskušali najti informacijo tudi s strani ministrstva. V kolikor pa nikakor ne bi bilo posluha s strani države za podjetnike, bi bilo potrebno razmisliti o sredstvih, ki bi bila namenjena investicijam v malem gospodarstvu, za tiste storitvene dejavnosti, ki bi bile mogoče najbolj ogrožene. Drugače pa je odbor precej obsežno obravnaval gradivo in potrjuje predlog odloka kot primerno osnovo za nadaljevanje postopka sprejemanja proračuna.
Andrej Kaluža, predsednik Odbora za varstvo okolja, urejanje prostora in infrastrukturo je povedal, da so na odboru obravnavali proračun, na to temo je bila opravljena tudi razprava in podal pobudo, če bi se lahko v sklopu sredstev, našla kakšna denarna sredstva za investicijska vlaganja oz. obnovo pokopališča, glede na to da imamo komunikacijske poti na pokopališču na Dolu v slabem stanju in v makadamski izvedbi, zaradi česar je otežen dostop invalidnim in gibalno oviranim osebam v vozičkih. Tudi na nekaterih mestih so vidne odprte inštalacije, ki bi jih bilo potrebno urediti, že iz vidika varnosti. Dalje je še povedal, da odbor predlaga, da se sprejem proračun v prvi obravnavi, kot primerna osnova za nadaljevanje postopka sprejema proračuna.
Žiga Kovač je povedal, da so si predlog proračuna svetniki in člani stranke Gibanja svoboda podrobno ogledali. Proučili so celotni proračun, razvojne načrte v proračunu, projekte in natančno analizirali postavke, dodatno so pregledali pretekle in sedanje predloge proračunov drugih bolj uspešnih občin in kot primer navedel občino Podčetrtek, kjer imajo precej manjšo vrednost proračuna, le z 8 zaposlenimi, imajo pa precej bolj ambiciozno in razvojno naravnan program oz. predlog proračuna. Poudaril je, da se zavedajo težav občine, cen povišanja energentov,.. vendar pa to ne bi smel biti razlog da proračun ni ambiciozno naravnan, razvojno usmerjen v projekte kjer se črpajo evropska sredstva. Predvsem pa je dejansko osnova za pripravo dobrega proračuna OPN, in v bistvu razvojni načrt oz. strategija razvoja občine za nadaljnja leta - 5 do 10 let., za katerega pa lahko ugotovimo, da še nimamo sprejetega. Trenutno leto, leto 2023 lahko poimenujemo krizno leto, ki je pred nami in bo zelo zahtevno (povišanje cen energentov, dvig cene elektrike, stroškov dela, cene materialov, dvig osnovnih plač, inflacija..) , zato se je potrebno nujno zavedati, da bo tudi občina Hrastnik bila deležna večjih pritiskov s strani občanov, kar smo že danes soočeni s strani javnih zavodov in podjetij. Ključnega pomena je, da ima občina pripravljen res dober načrt, da je proračun optimiziran, da so nastavljeni ključni kazalniki, ki so merljivi in nepotrebne oz. ne nujne postavke znižane. Še bolj ključnega pomena pa je, da imamo pripravljene evropske projekte, za katere bomo večino sredstev (več kot 50%) pridobili s strani nepovratnih sredstev. Tukaj je bilo tudi omenjeno, da je občina določene projekte opustila in je prosil specifično naštete projekte, kateri so to, iz katerega sklada bi črpali sredstva, ter za kak namen, da lahko vidijo kateri projekti so že pripravljeni. Takšni projekti bi občini dvignili proračunsko moč in potencial za investicije, potencial za vlaganje, predvsem pa bi občino Hrastnik naredili bolj zanimivo za priseljevanje. Po pregledu proračuna so ugotovili, da nimamo pripravljenega niti enega projekta za prijavo na evropske razpise, razen tisto, kar že imamo iz preteklih let in pa Mlakarjevo stanovanje preko LAS-a. Povedal je še, da ima občina dva odprta projekta, ki izhajata iz preteklih let in to s ta OIC, kar je evropski sklad za regionalni razvoj in pa odvodnjavanje in čiščenje komunalne odpadne vode v porečju Save - Občina Hrastnik EU kohezijski sklad. Če pa primerjamo ta proračun z proračuni drugih občin, lahko ugotovimo, da s ov njihovem razvojnem planu projekti, ki so že usmerjeni v novo strateško obdobje, v razvoj slovenskega turizma, konkretno 2022-2028, ki se sicer nanaša na sredstva Javni razpis za sofinanciranje projektov trajnostne obnove in oživljanja kulturnih spomenikov v lasti občin, ter vključevanje kulturnih doživetij v Slovenski turizem iz sredstev za izvajanje nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, ki ga je spisalo Ministrstvo za kulturo. To je izpostavil, ker vidijo tudi določene postavke za kulturno dediščino in obnovo spomenikov. Prav tako lahko vidimo, da so se občine vključevale v projekt LIFE, ki je finančni inštrument EU za ohranjanje okolja, varstva narave, ter blaženje in preprečevanje podnebnih sprememb. Za našo občino niso našli podatka, o črpanju teh vrst sredstev. Prav tako se sprašujejo ali imamo pripravljen kakšen projekt s področja evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Ali koristimo za kakšen projekt sredstva po 23. členu ZFO 1, dodelitev sredstev za sofinanciranje investicij . Kar želijo v stranki poudariti je, da občina nujno potrebuje evropska sredstva, evropske projekte, dodatne projekte iz katerih bomo dobili nepovratna sredstva. Pozvali so župana, občinsko upravo, javne zavode in svetnike, da pričnejo razmišljati kreativno, da najdejo projekte, na katere se dejansko lahko prijavimo, pripravimo projektno dokumentacijo in prijavimo takšne projekte, svetniki in župan pa morajo sredstva za takšne projekte tudi dejansko najti, jih rezervirati in seveda morajo biti dostopna in na voljo ob uspešni prijavi na sam projekt. Povedal je še, da so jim na voljo tudi člani stranke Gibanje Svoboda za vso pomoč pri vzpostavitvi celostne strategije na področju občine Hrastnik za naslednje desetletje. Upa pa tudi, da bo ena izmed novo zaposlenih oseb na občini oseba, ki bo imela dejansko znanje za prijavo na evropske razpise in na razpise za sredstva s strani ministrstev, da bo nova struktura zaposlovanja občini prinesla večjo konkurenčno prednost pri prijavi na evropske in ostale razpise. Dalje je povedal, da je bil namen tega uvodnega nagovora, da svetniki Gibanja Svoboda in člani stranke ponudijo pomoč, pomoč pri pogovorih z Vlado RS za zagotovitev dodatnih sredstev, pri iskanju projektov na katere se lahko prijavijo, pri pripravi osnutka proračuna, ki bo zastavljen ambiciozno, realno in imel tudi ambiciozne projekte, pomoč pri sami prijavi na evropske razpise in pa kakršno koli pomoč če bo potrebna. Resnično želijo Hrastniku pomagati, da se bo razvil, da bo prejel dodaten kapital in da ne bo več ostal »upokojensko spalno naselje«. Želijo, da skupaj postavijo Hrastnik na pot razvoja in napredka, ki si ga dejansko Hrastnik zasluži. Zanimalo pa ga je še naslednje:
Župan je glede pobud in predlogov, podanih s strani obeh predsednikov odbora povedal, da se bodo obravnavali med obema obravnavama in poskušali najti rešitve za predloge. Dalje je povedal, da je praktično nemogoče primerjati Občino Podčetrtek z Občino Hrastnik, saj je občina Hrastnik ena najbolj socialno in demografsko obremenjenih občin, kar pa občina Podčetrtke ni. Tam imajo prirast prebivalstva, zdraviliški turizem, več kot pol milijona turistične takse in precej veliko zasebnih investitorjev. Z županom občine Podčetrtek, ki je tudi nekdanji predsednik Turistične zveze Slovenije, ki zelo dobro krmari občino na turističnem področju, je tudi opravil pogovor o tem, kaj bi lahko občini skupaj naredili na področju turizma. Občina ima pripravljen potencialni projekt, ki bi ga lahko prijavljali na razpis ravno s področja turizma, vendar je še enkrat poudaril, da obstaja težava, saj je potrebno v proračunu najti dodatna sredstva, da se sploh lahko prijavimo na razpisin da moramo v proračunu najti dodatna sredstva, da se sploh lahko prijavimo na razpis. Vsi razpisi imajo določeno stopnjo sofinanciranja in imajo določeno stopnjo sofinanciranja priprave projektov in ne predvidevajo, da plača država oz. sofinancer DDV, za kar vse poskrbi občina. Razumel je ponujeno pomoč in jo bodo z veseljem sprejeli, in ponovno pojasnil, da ni dovolj da samo najdemo v tem trenutku razpise kamor bi se lahko prijavili, najti je potrebno tudi sredstva za sofinanciranje teh projektov, in to je v tem trenutku večja težava kot najti razpise. Tu Občina Hrastnik ni osamljen primer, ampak je trenutno stanje kot so že sami ugotovili kriznega leta, ki bo stroškovno gledano izjemno težko. Kar se tiče pripravljenih projektov za naprej, je dejstvo, da imamo v pripravi še nekaj projektov za energetske sanacije, skozi Dogovor za razvoj regij se pripravlja ukrep sredstev za zeleno infrastrukturo, za katero tako na SVRK- u kot na Ministrstvu še ne vedo, kaj se bo lahko prijavljalo. Občina ima pripravljeno II, III in IV fazo širjenja sončne zadruge za uporabo streh na javnih objektih. Meni, da je tu eden od poudarkov trenutne Vlade, da se zmanjša ogljični odtis in da gre čim več sredstev za zeleni prehod in na ta način si želimo povečati ne samo lastništvo lokalnega energetskega omrežja, temveč tudi narediti samooskrbno skupnost v Hrastniku. Tu smo na nekaterih področjih kakšen korak pred drugimi občinami. Tudi na pobudo občine Hrastnik je na Ministrstvu za regionalno kohezijo poteka razprava ravno o tem ali so iz Dogovora za razvoj regij dejansko primerna sredstva za Zasavje, in da nam ne bo država spet določila, da moramo porabiti določena sredstva za razvoj kolesarskih poti in zato tu potekajo dogovori ali je smiselno v regijah kot je Zasavska dejansko na prvo mesto dati kolesarske poti ali se je bolj smiselno fokusirati na ceste, ki so v groznem stanju, kjer je na eni strani država ustavila osnovne projekte, občine pa naj bi izvajale infrastrukturo, ki je draga, ki je dolgoročno težko izvedljiva zaradi lege dolin, kot jih v Zasavju imamo. Vse tri Zasavske občine so enakega mnenja, da to ne bi smela biti prioriteta, ker gre za razvoj regije. Prav tako potekajo pogovori z državo, ki želi v Dogovoru za razvoj regij vzpodbujati nadaljnjo gradnjo kanalizacij in vodovodov in kjer še vedno vztrajajo na aglomeracijah pri kanalizacijah nad 2000 priključnih enot, pri vodovodih nad 10 000 priključnih enot, kar pomeni da trenutno teh sredstev glede vodovodov ne more črpati nobena občina v Zasavju. Pri kanalizacijah pa smo bili v Hrastniku precej pridni, ta projekt bomo zaključili in pripravili še za zaključek do priključenosti kakršna mora biti, in to je še en korak projekta ki ga lahko prijavimo. Evropska komisija je z novo perspektivo iz vseh razvojnih projektov, ki jih financira črtala obrtne cone, kar pomeni, da sredstev za OIC v Slovenije iz Dogovora za razvoj regij ni več. Tudi tu je imela občina dve obrtni coni in sicer obrtno cono Dol in Rudnik, ki bi bile potencial za prijavo na razpise. Z direktorjem OU Mestne občine Velenje, kjer se prav tako borijo, da bi se skozi Sklad za pravičen prehod pokril tudi podjetniški inkubatorsta mnenja, da ne samo da bi bila to podpora za gospodarstvo, temveč, da lahko tudi lokalne skupnosti ustvarjajo infrastrukturo za razvoj gospodarstva na daljši rok, in je tu potrebno vložiti vse napore, da bodo razpisana sredstva odgovarjala temu, kar regija tudi potrebuje. Povedal je še, da se borijo tudi za to, da bomo lahko sončne elektrarne gradili tako skozi JTF kot Dogovor za razvoj regij, ker se nam zdi, da je tako v Šaleški regiji kot v Zasavski to bistvenega pomena, ker bi zmanjšalo stroške tako za podjetnike kot tudi prebivalce v obeh regijah in bi nas naredilo to bolj konkurenčne. To je tudi eden od odgovorov, kaj bo občina naredila, da ne bo prišlo do izseljevanja in kaj bomo naredili da bo naša regija bolj zanimiva za prebivanje v njej. Če bomo imeli energente, ki bodo cenejši in ki bodo v lasti občin in ne špekulantskih podjetij na trgu, je prepričan, da je to veliko bolj varna prihodnost za naprej . Kar se tiče Sklada za okrevanje in odpornost so bili pri razpisu za turizem pogoji kar težki, en velik del sredstev je šel za vse subjekte na trgu, ki niso javni (zdravilišča, hoteli, infrastrukturo ki ni v lasti občin), drug pogoj je bil tudi to, da je v večini teh primerov potrebno imeti že vzpostavljeno infrastrukturo, ki bo po razpisu nadgradnja obstoječe in bo zagotavljala nova delovna mesta. Mi turistične infrastrukture nimamo, tudi nismo turistična destinacija, pogoj da si turistična destinacija je po zakonu 100 000 nočitev na leto, zasavska regija pa ima skupaj 10 000 nočitev, kar pomeni, da Zasavje še dolgo ne bo turistična regija, če pa se dogovorimo s kakšno drugo občino (Laško), da bi šli v neke skupne projekte in o tem že tečejo pogovori, pa je možno koristiti sredstva za turizem. Turizem je perspektiva, dejstvo je da imamo nekaj projektov na področju turizma, da pa je trenutno sofinanciranje s področja evropske komisije oz. države izjemno zaprto za občine kot je Hrastnik. Glede projektov LIFE je povedal, da imamo v Zasavju en skupen projekt , to je trajnostna mobilnost, gre za projekt, za katerega naj bi bil znan rezultat letos in bi potekal v letih 2024 in 2025. Gre za projekte izposoje koles, carsharing- za trajnostno mobilnost v Zasavju. Tu smo vse tri občine skupaj prijavile LIFE projekt in prepričan je, da je za LIFE projekte zaradi višine in obsega prijavne birokracije zelo dobro, da se na njih prijavljamo kot regija. Takšen je bil tudi dogovor in nenazadnje tudi dogovor, da poskušamo iskati Interreg sredstva. V pripravi pa je tudi še projekt za katerega upa, da bomo kot nosilci ali partnerji v Zasavju, za katerega bi lahko dobili sredstva za oživitev, obuditev in razvoj industrijske kulturne dediščine. Interreg projekti so odprti med 15. 3 in 12.6 2023. Dalje je glede Evropskega sklada za razvoj evropske politike, povedal, da gre tu za LAS projekt in pohvalil LAS Zasavje, ki je po njegovem njegovem mnenju eden boljših LAS- ov v državi. Tako v Hrastniku, kot tudi v vseh treh zasavskih občinah smo vsako leto prijavljali projekte in bili med uspešnimi. Dalje je še izpostavil sklad CLLD, za katerega je povedal, da gre za mehanizem, ki je edini odprt za ne mestne občine in dalje še pojasnil, da je dejstvo, da smo občine z urbanimi središči, ki nismo mestne občine hendikepirane za druga sredstva, iz projekta CTN- celostni trajni mehanizmi, ki jih imajo mestne občine in iz teh projektov lahko gradijo bazene, parke, urejajo centre, kulturne znamenitosti,.. Tu si prizadevajo župani z upravnimi enotami (Zasavje, Škofja loka, Domžale), da bi se to spremenilo, saj ni pošteno, da so evropska sredstva razdeljen na ta način, saj vemo, da so celo nekatere mestne občine manjše od navedenih občin in niso upravičene do teh sredstev. Vesel bo sodelovanja in skupnih iskanj načinov, kje se še lahko dobijo sredstva. Zadolžil pa je tudi direktorje javnih zavodov, da poiščejo v proračunu kje bi še lahko bile rezerve, vendar pa je težava tudi v tem, da je bila v preteklih dveh letih korona in da nismo bili na 100 % delovanja, kar pomeni, da bodo stroški ogrevanja v letu 2023 po vsej verjetnosti celo višji kot bi bil v letu 2022. Se pa tudi strinja, da je potrebno najprej najti notranje rezerve, pretehtati ali so vse storitve, ki jih občina zagotavlja preko zavodov smiselne in se nato o tem naredi razprava na občinskem svetu in najde najboljše možne rešitve za naprej. Želel bi si, da imamo več investicijskega denarja. Dalje je še povedal, da je prepričan, da je naša uprava preobremenjena in da imajo občine zelo veliko dela, ter da se včasih to delo premalo ceni in si želi, da se delo občinske uprave ki je večkrat preobremenjena kot ne, tudi spoštuje. Se pa strinja, da je potrebno na nekaterih delih ekipo osvežiti. Tudi sama sistemizacija je bila narejena tako, da bo to delovno mesto bolj usmerjeno v razpisno oz. projektno delo. Dodal je še, da jutri prihaja v Hrastnik minister za solidarno prihodnost, v zvezi z gradnjo Doma starejših in gradnjo večstanovanjskega objekta v Resnici. Minister je obljubil pomoč in zelo hiter začetek projektov. Projekta zaenkrat nista v občinskem proračunu, ker gre za pripravo oz. dokončanje dokumentacije, v koliko pa bi že letos pričelo z deli na Resnici pa se bo z rebalansom zagotovilo sredstva.
Primož Frajle je podal predlog - za prihodkovno stran proračuna, da se za koncesije od kamnoloma – rudarske koncesije, ki jih po njemu znanih podatkih določa država, pozove pristojno ministrstvo, da v luči vsesplošne draginje, povišajo te koncesije .
Župan je povedal, da je predlog smiseln, vprašanje pa je če bo posluh.
Tomaž Sihur, vodja Oddelka za okolje, prostor in gospodarske javne službe je glede na povedano, da občina Hrastnik nima sprejetega OPN-ja povedal, da to ne drži, in da ima občina od leta 2016 sprejet OPN po ZUreP- 2, trenutno pa se pripravljajo spremembe in dopolnitve po ZUreP-3. Občina je že vse tehnične priprave izvedla, in je že v fazi zaključevanja tehničnih posodobitev.
Žiga Kovač je podal repliko, da je bil OPN sprejet že leta 2016 kar pomeni ,da je že star več kot 6 let, perspektive se spreminjajo, in kar želi poudariti je, da se sprejme novega in na podlagi novega prijavljamo projekte in celotni razvoj občine Hrastnik.
Župan je dodal, da bo 20. februarja na Ministrstvu za naravne vire in prostor sestanek ravno na temo OPN-ja.
Matic Rotar je povedal, da sredstev ni, projekti niso nikoli v celoti sofinancirani, in mora občina vedno dodati zraven delež, zato ni enostavno projekte izvesti in realizirati. Izpostavil pa je javno razsvetljavo za katero gre veliko sredstev - 139 000 € letno. Zanimivo je tudi to, da so se dvignili stroški koncesije za cca 8000 €, in če je koncesija sprejeta za 15 let, se mu zdi čudno da se tudi koncesija dviguje. Povečal se je tudi znesek za tekoče vzdrževanje in zavarovanja za 8000 €. In ker se je tu povečalo zelo veliko sredstev je predlagal, da se ustanovi neka komisiji, ki pregledala dokumente kaj ta koncesionar dela, koliko svetilk zamenja, kako izvaja vzdrževanje, in meni da se bodo našla določena sredstva, ki bi se lahko namenila za druge zadeve.
Tomaž Sihur, vodja Oddelka za prostor, okolje in gospodarske javne službe je odgovoril, da so odhodki za koncesijo oblikovani za koncesijsko pogodbo, ki se oblikujejo na osnovi prihrankov, ki so bili doseženi pri modernizaciji oz. posodobitvi javne razsvetljave. V Hrastniku je bilo zamenjanih več kot 1000 svetilk iz česar so nastali prihranki. Razlika 8000€ pa je nastala zgolj zato, ker en del računov ni bil plačan v mesecu decembru in je bila realizacija malo manjša. Ti računi pa se bodo morali poravnati v letu 2023 in se bo bilančno izenačilo. Se pa koncesijska dajatev ni prav nič dvignila, samo spremenila se je na osnovi letne porabe referenčne porabe elektrike po formuli, ko si koncesionar in koncendent delita prihranke. V Hrastniku smo s posodobitvijo javne razsvetljave prihranili več kot 50% energije in strošek, ki ga letos načrtujemo za tokovino v višini 60000€ je res povečan iz 50000€ na 60000€ vendar se boji da ne bo dovolj, ker še danes ni znano, kakšna bo cena energija v letu 2023 in nadalje v letih 2024 in 2025. Po napovedih pa zna biti 60000 € premalo.
Žigo Kovač je zanimalo naslednje:
Župan je povedal, da bodo pripombe in predloge med obema obravnavam poskušali obravnavati in se o njih pogovoriti. Dalje je še povedal, da imamo večino sredstev v proračunu iz kohezijskih sredstev namenjenih za obrtno cono Hrastnik. Toliko sredstev, kot je trenutno predvidenih skozi evropska, občinska in državna sredstva za gospodarstvo v teh dveh letih, kjer gre za praktično največjo investicijo v gospodarstvo v zadnjih 30 letih, in je zato malo pretirano reči da se ne daje nič oz. premalo za gospodarstvo. Sredstva v višini 45000€ , so vsako leto namenjena za spodbujanje razvoja malega gospodarstva - tukaj je šlo za mikro, mala in srednja podjetja. Povedal je še, da ima občina praktično skoraj 5 milijonov vreden projekt obrtne cone Hrastnik. To da moramo dati 250000€ letos za sofinanciranje izgradnje nove ceste, je posledica tega da bomo imeli 250000€ manj v proračunu, ker jih bomo vložili v cesto, ki bo ob obrtni coni. Občini je pomembno da ostaneta v Hrastniku tako Steklarna kot TKI. Vsako vlaganje oz. pomoč gospodarstvu, pa na drugi strani pomeni manj investicijskih sredstev. Tudi več subvencij, več vlaganja pomeni manj investicijskih sredstev. Dalje je še povedal, da je Skupnost občin Slovenije naredila dobro raziskavo, kjer je bilo ugotovljeno, da so razvojno najnaprednejše občine tiste, ki imajo najmanj subvencij v gospodarstvo. Sedaj pa je stvar na nas, da se pogovorimo ali želimo imeti občino, ki bo subvencionirala ali želimo razvijati občino. To sta dva različna koncepta, ki žal pri prihodkih, kakršne imamo žal ne gresta skupaj. Glede turizma je še povedal, da je občina vlagala v turizem, ampak zgolj v tiste projekte, ki smo jih dobili sofinancirane s strani razpisov, in takšna usmeritev občine bo tudi naprej. Prvenstveno se bodo izvajali projekti, kjer lahko dobimo sofinancirane deleže s strani evropske unije, države ali kakšnih drugih skladov. Kar zadeve medije, je povedal, da smo imeli v lanskem letu 3 tiskane številke Hrastovega lista in ne 11, čestitke na radiu niso stale 28000€ , ampak ta znesek vključuje tudi oglaševanje in obveščanje občanov. Gre za redne oddaje, redne oglase, in vsi občani ne uporabljajo digitalnih medijev, kar pomeni, da je to potrebno imeti v mislih, ko se pogovarjamo o tem. Velikokrat ljudje povedo, da je tisto kar berejo v Hrastov listu in Savusu vir informacij, ki jih največ ljudi v Hrastniku spremlja. To žal še vedno ni FB ali kakšen mejling, ki bi ga lahko vzpostavili, se pa strinja, da je možen premislek, ali se te stvari prerazdeli in se najde neko sorazmerje med njimi. Kot župan si vendarle želi, da s sredstvi obveščanja dosežemo čim več občank in občanov, kar pomeni, da se kot je praksa že vrsto let, da se porazdeli sredstva za obveščanje tako na tiskane medije, kot na radio, in na spletne medije. Če bo odločitev občinskega sveta, da se gre samo na digitalne vsebine, oz. da se omeji 1 številka časopisa, in če bo večinsko mnenje občinskega sveta, da se ne sofinancira več programov radia, potem bomo takšno odločitev spoštovali.
Katjuša Laznik je glede digitalnega obveščanja naših občanov povedala, da je že v preteklih mandatih bila kritična do tega, da se vsa obveščanja naših občanov opravi preko digitalnih medijev in socialnih omrežij, predvsem zato, ker je v naši skupnosti veliko občanov, ki nima te možnosti, in tudi pametni telefon še ne pomeni, da ga znajo vsi uporabljati in z njim ravnat oz. brati na njem. Tako da je mnenja, da bo potrebno vsaj še nekaj let počakati in obveščati dvojno, nekaj na digitalu nekaj pa v pisnih oblikah. V končni fazi danes še nimajo vsi pametnih telefonov, računalnikov, v nekaterih območjih občine so še sive lise in niti ni možnosti priklopa na internet, zato meni da je za del proračuna, kar se tiče obveščanja potrebno zagotoviti sredstva.
Žiga Kovač je še dodal, da ni želel reči, da bi bila izdaja Hrastov lista samo v digitalni obliki, želel je izpostaviti neko drugo zadevo, ki je kar aktualna in sicer, da načrtujemo 21000€ v letošnjem letu, v preteklem letu pa smo jih realizirali cca 18000€ in če tukaj govorimo, da so samo 3 številke, tako drage, bi lahko optimizirali in zmanjšali strani, podali samo ključne informacije, z manj slikami in posledično naredili manjšo izdajo. Ni rekel, da bi šli samo na digital, ampak samo delno,s čimer se strinja s predlogom Katjuše Laznik. Zanimalo ga je tudi, če lahko dobi stroškovnik za Hrastov list, saj je glede na tri izdaje, kar malo visoka številka, da vidijo informativno kakšne so cene in zakaj je toliko.
Župan je povedal, da je največji strošek Hrastovega lista poštnina, ki se glede na 4 strani več ali manj bistveno ne razlikuje. Poštnina je tudi tista, ki se je v preteklih letih največ zvišala, seveda pa so vse postavke in računi dostopni na občini. Preteklo leto je bila realizacija manjša, saj so običajno izdane 4 številke, lansko leto pa je bil zaradi volitev dogovor, da vmesne številke ne bo.
Tomaž Sihur je glede izdatkov za reprezentanco CZ povedal, da vse sile zaščite in reševanj, tudi v Hrastniku delujejo na prostovoljni ravni, in za svoje delo ne prejemajo nikakršnega plačila in tako bo tudi v prihodnje. Glede dviga stroškov za reprezentanco na tej postavki je pojasnil, da zato, ker je v letošnjem letu načrtovana v Hrastniku državna vaja Klor stroški za reprezentanco pa so namenjeni za malico in kratko druženje po končani vaji za vse udeležence vaje.
Župan je še povedal, da so dobrodošli na vseh pogovorih za pripravo druge obravnave proračuna. Kot je že povedal bo ena od predstavitev proračuna javna, kamor bodo povabljeni vsi občani Hrastnika, kjer se bodo predstavili prihodki, od kje prihajajo in kakšni so odhodki, ter kateri so fiksni stroški – o katerih težko odločamo, saj so zakonsko določene naloge, ki jih moramo izvajati. Opravljen pa bo tudi usklajevalni sestanek s predstavniki svetniških skupin v zvezi s predlogi ki so bili podani. Želi si, da bi bil proračun takšen, da bo odgovarjal večini teh tem, ki smo jih naslovili, jasno pa je da je na koncu potrebno sklepati kompromise.
Občinski svet je soglasno sprejel naslednje SKLEPE:
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Hrastnik – obravnava in sprejem Uvodno obrazložitev je podala Suzana Venko, vodja Oddelka za družbene dejavnosti in splošne zadeve. To točko dnevnega reda je obravnaval Odbor za družbene dejavnosti. Poročilo odbora je bilo svetnikom posredovano.
Vojka Šergan, je izpostavila besedilo 3. člen, pri obrazložitvi sprememb, za katerega ima pomisleke, in da že s tem odpiramo vrata, da se poslovimo od nujne medicinske pomoči, in da lahko izgubimo dejavnosti znotraj zavoda, ker lahko pridobimo kakšna sredstva. Dodala je še, da pa v samem odloku ni tako napisano.
Župan je povedal, da se ne spreminja ta del člena in je tako že bilo napisano v odloku.
Suzana Venko je pojasnila, da gre tu samo za obrazložitev, da obstoječi odlok, ni bil usklajen z določbami 9. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki določa kaj lahko Zdravstveni dom izvaja.
Občinski svet je soglasno sprejel naslednje SKLEP: Občinski svet Občine Hrastnik sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Hrastnik.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Vrtec Hrastnik- – obravnava in sprejem
Uvodno obrazložitev je podala Suzana Venko, vodja Oddelka za družbene dejavnosti in splošne zadeve.
To točko dnevnega reda je obravnaval Odbor za družbene dejavnosti. Poročilo odbora je bilo svetnikom posredovano. Občinski svet je soglasno sprejel naslednje SKLEP: Občinski svet Občine Hrastnik sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Vrtec Hrastnik.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda za kulturo, šport, mladino in turizem Hrastnik- KRC Hrastnik– obravnava in sprejem
Uvodno obrazložitev je podala Suzana Venko, vodja Oddelka za družbene dejavnosti in splošne zadeve.
To točko dnevnega reda je obravnaval Odbor za družbene dejavnosti. Poročilo odbora je bilo svetnikom posredovano.
Občinski svet je soglasno sprejel naslednje SKLEP: Občinski svet Občine Hrastnik sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda za kulturo, šport, mladino in turizem Hrastnik – KRC Hrastnik
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi vzgojno izobraževalnega zavoda Osnovna šola narodnega heroja Rajka Hrastnik– obravnava in sprejem
Uvodno obrazložitev je podala Suzana Venko, vodja Oddelka za družbene dejavnosti in splošne zadeve.
To točko dnevnega reda je obravnaval Odbor za družbene dejavnosti. Poročilo odbora je bilo svetnikom posredovano.
Občinski svet je soglasno sprejel naslednje SKLEP: Občinski svet Občine Hrastnik sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno izobraževalnega zavoda Osnovna šola narodnega heroja Rajka Hrastnik