Sejo je pričel in vodil župan Marko Funkl. Na njej je bilo prisotnih 15 članov Občinskega sveta. Opravičeno odsotni so bili: Božo Majcen, Drago Ostrovršnik, Mateja Smodiš.
Prisotni so bili tudi:
Brez razprave so člani občinskega sveta soglasno sprejeli naslednji dnevni red:
Župan je pred razpravo pojasnil, da so svetniki gradivo že prejeli vnaprej, zato poročevalcem k poročilom Partnerstva LAS Zasavje in RRA Zasavje ni bilo potrebno predstavljati poročil, so pa bili na voljo za morebitna vprašanja in pojasnila.
Obrazložitev bo podana le k Letnem poročilu Komunale Hrastnik d.o.o. za leto 2021 in predstavitvi poslovanja družbe Ceroz d.o.o. za leto 2021.
Uvodno obrazložitev k Letnem poročilu Komunale Hrastnik d.o.o. za leto 2021 je podala Nives Venko, iz podjetja Komunala Hrastnik d.o.o..
Uvodno obrazložitev k predstavitvi poslovanja družbe Ceroz d.o.o. za leto 2021 je podal Enes Rakovič, direktor Ceroz d.o.o.
Poslovni poročili Partnerstva LAS Zasavje, RRA Zasavje, ter Letno poročilo Komunale Hrastnik d.o.o. in predstavitev poslovanja družbe Ceroz d.o.o. za leto 2021 je obravnaval Odbor za gospodarski razvoj in proračun, poročilo je bilo svetnikom posredovano.
Letno poročilo Komunale Hrastnik d.o.o. in predstavitev poslovanja družbe Ceroz d.o.o. za leto 2021 je obravnaval Odbor za varstvo okolja, urejanje prostora in infrastrukturo, poročilo je bilo svetnikom posredovano.
Razprave ni bilo.
Občinski svet je soglasno sprejel naslednji
SKLEP: Občinski svet se je seznanil s poslovnimi in finančnimi poročili za leto 2021 Občinski svet Občine Hrastnik je potrdil Letno poročilo Komunala Hrastnik d.o.o. za leto 2021.
Ker so svetniki poročila že prejeli, direktorji in ravnatelji javnih zavodov niso predstavljali poročil, temveč so bili na voljo za morebitna vprašanja in pojasnila
To točko dnevnega reda je obravnaval Odbor za družbene dejavnosti, poročilo je bilo svetnikom posredovano.
Gregor Pajić je povedal, da je iz poročila CSD razbrati, da je v osnovni šoli v naši občini več medvrstniškega nasilja, kot v ostalih občinah. V razpravi na odboru je bilo podanih nekaj predlogov, ki bi pripomogli k znižanju nasilja in sicer naj se CSD kolikor je možno vključi v sodelovanje z osnovno šolo, s socialno delavko na šoli, s kurativnimi pristopi... pri čemer pa mora svojo vlogo odigrati tudi šola. S strani CSD je bila dana obljuba, da se bo izvajalo več izobraževalnih vsebin za učitelje in otroke in prosi, da se številke o medvrstniškem nasilju znižajo ne samo v osnovni šoli temveč tudi v sami občini.
Barbara Brglez, vodja enote Hrastnik CSD je povedala, da je na odboru res tekla razprava o medvrstniškem nasilju v osnovni šoli, kar je širša problematika te družbe. S to tematiko se ukvarjajo vsi centri v Zasavju in vsi deležniki, ki v ta problem sodijo (OŠ, starši, policijske postaje in zdravstveni domovi). Zakaj je glede na Zasavje, ravno v Hrastniku najvišji delež težav mladostnikov v odraščanju, je nemogoče zaznati. Mogoče zato, ker te primere dobijo sporočene in jih obravnavajo. S to težavo so že seznanili šolo in občino, so tudi v dobrem sodelovanju s policijsko postajo Hrastnik in z ostalim strokovnimi službami, ki v ta program sodijo. S šolo potekajo dogovori o izobraževanju na preventivni ravni, ki bi se lahko povečali, in v naslednjem šolskem letu bodo povečali in razširili teme, ki bodo obravnavane tako pri osnovnošolcih kot pri učiteljih. Obstaja pa protokol sodelovanja, ki je na ravni že zaznanih težav in v ta protokol ne morejo posegati. Dalje je povedala, da je v Zasavju Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov s sedežem v Trbovljah, kjer pa je čakalna doba trenutno 1 leto, kar je nezaslišano in nesprejemljivo. Na to problematiko so že opozorili, poskušala bo vstopiti v kontakt z direktorjem Zdravstvenega doma Trbovlje, da se poskuša ugotoviti ali je možno zagotoviti ustrezno pomoč iz pravic osnovnega zdravstvenega zavarovanja, kar seveda je prvenstvena naloga. S to problematiko je seznanjena tudi občina Hrastnik in že potekajo pogovori na kašen način bi lahko tudi s strani občine pristopili k reševanju tega problema. Stroški za obravnave v katero je vključenih 10 otrok, za katerega je obravnava individualna in traja približno 10 srečanj, znašajo nekje 1.000,00 €, kar ne bi smela biti težava, saj gre tu za potrebe naših otrok. Intenzivno bodo še nadaljevali v tej smeri in pričakuje, da bodo prvi zametki že v pričetku meseca septembra.
Občinski svet je s soglasno sprejel naslednji
SKLEP: Občinski svet Občine Hrastnik se je seznanil s poslovnim in finančnim poročilom javnih zavodov za leto 2021 katerih soustanoviteljica je Občina Hrastnik in Centra za socialno delo Zasavje.
Uvodno obrazložitev je podal župan.
To točko dnevnega reda je obravnaval Odbor za gospodarski razvoj in proračun, poročilo odbora je bilo svetnikom posredovano.
Občinski svet je s 14 glasovi ZA sprejel naslednji
SKLEP: Občinski svet Občine Hrastnik sprejme 1. rebalans proračuna Občine Hrastnik za leto 2022 z Odlokom o 1. rebalansu proračuna Občine Hrastnik za leto 2022.
Župan je podal naslednje informacije:
Gregor Pajić je podal naslednja vprašanja in pobude:
Vinka Žagarja je zanimalo, zakaj je trajalo več dni da se odpravi napaka na javni razsvetljavi. Izpostavil je še uničeno državno cesto čez Hrastnik, ki bi jo bilo potrebo vsaj minimalno posanirati, saj udarne jame že delajo škodo na vozilih.
Župan je glede obzidja na pokopališču v Dragi pojasnil, da je naročilnica za izvedbo del že podpisana, pogodba z izvajalcem je pripravljena, tako, da lahko izvajalec pristopi k začetku del. Glede medovitih rastlin je povedal, da je bilo letos v občini posajenih skoraj rekordno število. K sajenju so pristopile številne krajevne skupnosti, javni zavodi, in z zasajevanjem se bo nadaljevalo tudi v prihodnje. Enako je s čebelarsko potjo, in če bo prišla pobuda, bodo s čebelarskim društvom z veseljem pristopili k iskanju takšne rešitve. Glede cen ogrevanja je povedal, da je Petrol zagotovil, da imajo zakup po enakih cenah, ki so jih zagotavljali, do konca leta 2022, kaj bo s 1.1.2023 pa ni moč napovedati. Se pa v toplarni izvajajo dela menjave kotla za prehajanje na lesno biomaso, kar naj bi tudi bil eden od vzvodov za nižjo ceno ogrevanja. Glede dokumentacije za Mlakarjevo stanovanje je pojasnil, da naj se obrne na Oddelek za razvoj, premoženjske in pravne zadeve, in se z njimi dogovori, kdaj lahko dobi vpogled v dokumentacijo. Glede poti v Šavni peči je povedal, da je tu težava v enem delu poti, ki je v zasebni lasti in za katero lastnik zaenkrat ne dovoli posega na tej parceli. Zadeva se je poskušala urediti, vendar rešitve razen razlastitve zaenkrat ni, občina pa ima interes urediti to pot po veljavnih zakonodajnih standardih. Glede ureditve državne ceste je povedal, da se bo cesta pri tovarni TKI uredila v okviru urejanja OIC Steklarna-TKI - od mostu čez reko Savo, do konca tovarne TKI. Je pa razpis zaenkrat ustavljen, ker je bila ponudba višja od zagotovljenih sredstev v državnem proračunu. Gre za prioriteten projekt v občini in država zagotavlja, da bo skupaj z izgradnjo do konca naslednjega leta uredila tudi ta odsek ceste do konca. Urejena bo tudi preplastitev ceste od Riklovega mostu do »pod Skalo«, ki naj bi bila po zagotovilih urejena po najhitrejšem možnem postopku, v Kljajičevem ovinku morajo hidrologi narediti še svoj del nalog v potoku, in potem bo urejen oz. preplaščen še ta del ceste. Projektira se dokumentacija za krožišče pri Sparu, v okviru katere se bo urejala tudi celotna prenova trgovine Spar in parkirišča pred trgovino.
Tomaž Sihur, vodja Oddelka za prostor, okolje in gospodarske javne službe je glede stop znaka pojasnil, da je znak nameščen po izvedenem projektu, katerega sestavni del je tudi prometna ureditev. Na SPV je bila že dana pobuda, da preveri ustreznost tega prometnega znaka oz. če je možna drugačna postavitev. Ko bo z njihove strani podan pisni odgovor, bo tudi predstavljen na občinskem svetu. Glede ureditve plazu Krištandol je povedal, da trenutno v Sloveniji ni odprtega nobenega programa za sanacije plazu povzročenih z neurji ali poplavami v preteklih letih. V letošnjem letu občina zaključuje sanacijo plazu v Brdcah, pri stanovanjski hiši 4 c, ki je nastala škoda, v letu 2014. Bilo e potrebno zagotoviti nadomestna stanovanja, za ljudi ki so ostali brez strehe nad glavo. Upa, da se bo letos odvil še kakšen program, je pa bil plaz Krištandol v prvi prioriteti sanacije plazov iz tistega leta. Glede javne razsvetljave je povedal, da ni gorela zaradi poškodbe kabla pri Log 15, ter zaradi stalne prekinitve električne napetosti.
Igorja Pogačnika je zanimalo zakaj je peč, ki je značilna za rudarske kolonije pri Mlakarjevem stanovanju nesanirana.
Želel je odgovor na vprašanje, ki ga je zastavil na prejšnji seji glede pojava meglic iz spodnjega dela Hrastnika proti Dolu.
Izpostavil je zdrs polne cisterne fosforja, v potok Boben, zato ga zanima, zakaj tam vseeno parkirajo kljub znaku prepovedano ustavljanje in parkiranje. V nadaljevanju ga je še zanimalo, kakšna je vloga parkirišča pri Železniški postaji in zakaj tam tovornjaki ne parkirajo.
Župan je glede nesanirane peči pojasnil, da je bila ta peč rekonstrukcija originalne peči in ne gre za originalno peč in kot taka ni mogla biti del razpisa. Obnovljena je bila zunanjost, okna in vrata, peč pa ne. Je pa tudi vprašanje ali je peč sploh smiselno obnavljati glede na to da gre za repliko in ali se bo potem tudi uporabljala. Glede meglic je pojasnil, da bo občina preverila vzrok in posredovala odgovor. Glede zdrsa cisterne je povedal, da je očitno moralo priti do neljubega dogodka, da lahko redarji bolj nadzirajo parkiranje. Je pa parkirišče pri Železniški postaji polno zasedeno in je premajhna kapaciteta za vse tovornjake, ki bi radi tam parkirali.
Franci Bokal je podal naslednja vprašanja in pobude:
Župan je povedal, da bosta pobudi glede nedelujoče javne razsvetljave na Cesti VDV brigade in namestitev vode na pokopališču v Gorah sporočeni pristojnim službam. Opravil se bo tudi ogled neutrjene bankine v Studencah. Glede ureditve ceste do zadnje hiše v Čečah je pojasnil, je občina v Čečah v preteklem in v letošnjem letu uredila že veliko stvari, od ceste Rinaldo, ceste Lipoglavšek - Bursič, kar je bilo usklajeno tudi s krajevno skupnostjo, v preteklosti je bil urejen most v Ravnah, ogromno dela je bilo z odpravljanjem posledic neurja, urejal se je potok Boben in druge struge ob potokih, urejena je pot, ki je povezovalna pot s Kalom. Je pa dela veliko, naredi pa se lahko le toliko, kot je sredstev, zato je potrebno prioritete dogovorit s krajevnimi skupnostmi. Glede kmetijstva in spodbud je pojasnil, da je občina v vsakem primeru tista, ki zagotavlja infrastrukturo in ne vsebine, ki jo dajejo deležniki. Če bodo konkretne pobude dane na občino jim bomo z veseljem prisluhnili, je pa njegovo stališče, da se gradi infrastrukturo, saj je infrastruktura tista, ki jo lahko uporabljajo vsi, subvencijo pa lahko uporabljajo samo posamezniki. Kar pa ne pomeni, da ni za to, da se subvencije v takšni meri kot jih imamo usmerijo in podelijo, ampak rešitev težave niso le subvencije. Potrebno je pristopiti sistemsko, ker samo na ta način bomo na dolgi rok povečali prehransko samooskrbo. Dejstvo je, da je relief občine takšen, da nam ne omogoča velikih poljedelskih površin, imamo pa malo več lesnega potenciala, ki je bil do sedaj malo slabše izkoriščen, in si želi, da bi bila v prihodnosti lesna biomasa obnovljivi vir energije, ki bi ga lahko izkoriščali za toplotni sistem, s čimer bi prišli do ugodne rešitve v trenutni situaciji na trgu energentov.
Seja je bila zaključena ob 18:25 uri.