Sejo je pričel in vodil župan Marko Funkl. Na njej je bilo prisotnih 17 članov Občinskega sveta. Opravičeno odsotna je bila Nuša Blagotinšek.
Prisotni so bili tudi:
Ivana Assayed – direktorica občinske uprave
Tomaž Sihur – vodja Oddelka za prostor, okolje in gospodarske javne službe
Suzana Venko – vodja Oddelka za družbene dejavnosti in splošne zadeve
Lara Gornik – vodja Oddelka za proračun, finance in administrativne zadeve
Tea Primon - vodja Oddelka za razvoj, premoženjske in pravne zadeve
Danijela Milošević – strokovna sodelavka
Drago Kopušar - direktor Doma starejših Hrastnik
Matej Kuhar – direktor JP Komunala Hrastnik d.o.o.
Martina Senčar - JP Komunala Hrastnik d.o.o.
Andrej Fink - vodja Dispečerske službe zdravstva
Miha Brezovnik- vodja Dispečerskega centra zdravstva Maribor
Muamer Mušić. - v.d. direktor Zdravstvenega doma Hrastnik
Vukašin Šobot - ETV
Janez Dornik - snemalec
Po uvodnem pozdravu in ugotovitvi sklepčnosti je župan predlagal umik 7. točke - Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda za kulturo, šport, mladino in turizem Hrastnik- KRC Hrastnik– obravnava in sprejem. Člani občinskega sveta so soglasno brez razprave, sprejeli dnevni red s predlaganim umikom 7. točke. dnevnega reda.
Seja je potekala po naslednjem dnevnem redu:
Sejo je pričel in vodil župan Marko Funkl. Na njej je bilo prisotnih 17 članov Občinskega sveta. Opravičeno odsotna je bila Nuša Blagotinšek.
Prisotni so bili tudi:
Ivana Assayed – direktorica občinske uprave
Tomaž Sihur – vodja Oddelka za prostor, okolje in gospodarske javne službe
Suzana Venko – vodja Oddelka za družbene dejavnosti in splošne zadeve
Lara Gornik – vodja Oddelka za proračun, finance in administrativne zadeve
Tea Primon - vodja Oddelka za razvoj, premoženjske in pravne zadeve
Danijela Milošević – strokovna sodelavka
Drago Kopušar - direktor Doma starejših Hrastnik
Matej Kuhar – direktor JP Komunala Hrastnik d.o.o.
Martina Senčar - JP Komunala Hrastnik d.o.o.
Andrej Fink - vodja Dispečerske službe zdravstva
Miha Brezovnik- vodja Dispečerskega centra zdravstva Maribor
Muamer Mušić. - v.d. direktor Zdravstvenega doma Hrastnik
Vukašin Šobot - ETV
Janez Dornik - snemalec
Po uvodnem pozdravu in ugotovitvi sklepčnosti je župan predlagal umik 7. točke - Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda za kulturo, šport, mladino in turizem Hrastnik- KRC Hrastnik– obravnava in sprejem. Člani občinskega sveta so soglasno brez razprave, sprejeli dnevni red s predlaganim umikom 7. točke. dnevnega reda.
Seja je potekala po naslednjem dnevnem redu:
Uvodno obrazložitev sta podala Drago Kopušar, direktor Doma starejših Hrastnik, za storitev pomoči na domu in Suzana Venko, vodja Oddelka za družbene dejavnosti in splošne zadeve, za storitev dodatnih nalog Centra za socialno delo.
To točko dnevnega reda je obravnaval Odbor za družbene dejavnosti, poročilo je bilo svetnikom posredovano.
Valentina Moljk, predsednica Odbora za družbene dejavnosti je pojasnila, da je odbor obravnaval gradivo in za prvi del gradiva, ki se nanaša na soglasje k cenam storitve pomoči na domu za leto 2023, so se vprašanja članov odbora nanašala predvsem na ceno uporabnika, ki se dviguje za 20%, iz 6,14€ na 7,33€. Vprašanja so bila tudi v smeri ali je bila narejena ocena glede možnosti nespremenjene cene za uporabnika in povišanja deleža subvencije občine Hrastnik. Odgovora na samem odboru niso prejeli, je pa res, da je bila podana obrazložitev, da zakonsko predvidena višina subvencije znaša 50% ekonomske cene, kar pomeni 10,34 €, občina pa sofinancira 16,28€, kar pomeni 70%, kar je 20% več kot je zakonsko določeno. Na vprašanje ali se zaradi povišanja cene predvideva zmanjšanje števila uporabnikov, je bil podan odgovor, da se to ne bo zgodilo, tako da je stališče odbora, da se predlaga sprejem Sklepa o izdaji soglasja k ceni storitev pomoči na domu za leto 2023, ki jo izvaja Dom starejših Hrastnik. V okviru storitev dodanih nalog, ki jih izvaja CSD, je povedala, da so se pojavljala vprašanja, kako se preverja prejemnike teh pomoči in ugotavlja socialne razmere. Glede dodatnega programa v višini 3.500 € - individualna pedopsihiatrična obravnava otrok, mladostnikov in občanov, jih je zanimalo ali bo program izvajala strokovno usposobljena oseba. Pobuda s strani članov je bila tudi, da bi osnovni program psihosocialnega svetovanja organiziral tudi Mladinski center, ki bi omogočal lažji dostop otrokom in mladim do potrebne pomoči in bi bil lahko tudi vstopna točka za te prve težave lažje oblike, ki se pojavljajo pri otroku oz. mladostniku, s čimer bi tudi prepoznavali težave mladostnikov v lokalnem okolju. To se nanaša predvsem na lažje težave, za težje pa bi bili napoteni na strokovno pomoč. Dalje je še povedala, da je Hrastnik na 1. mestu po uporabi antidepresivov, tako da se vsekakor strinjajo in je tudi stališče odbora, da se predlaga, da občinski svet sprejme Sklep o izdaji soglasja k ceni storitev dodatnih nalog za leto 2023, ki jih izvaja Center za socialno delo Zasavje – enota Hrastnik.
Andraža Medveška je zanimalo, kako se napreduje z dokumentacijo in vsemi formalnostmi za izgradnjo novega doma.
Gregor Erman je povedal, da se bo njegovo vprašanje nanašalo na storitev, k jih izvaja Dom starejših za pomoč na domu in sicer glede na to, da se je v zadnjem času že povečevalo število uporabnikov in kot je navedeno v gradivu, se naj bi to število še povečevalo- storitev naj bi se tudi povečevala in razširila tudi na popoldanski čas in čez vikend, je v gradivu že naveden predlog za razrešitev te stiske za izvajalke tega programa. Ali lahko tudi že s strani občinskega sveta kot Občinske uprave zaznamo kakšno naklonjenost predlogu, da bi se zaposlila še ena delavka in če se že razmišlja o tem, ker bo v nasprotnem zelo težko, da bi storitev ostala vsaj na takšnem nivoju kot je sedaj. Dalje ga je še zanimalo, na kašen način se bo izvajalo obveščanja o razširitvi te storitve, saj trenutno tisti, ki bi najbolj potrebovali to storitev ne vedo da obstaja, kako se izvaja, ..
Župan je glede dokumentacije za izgradnjo novega doma pojasnil, da je v pripravi naročilo dokumenta PZI – kar je natančna projektna dokumentacija za izvedbo tega projekta. Dokument naj bi šel v razpis v prihodnjem mesecu in naj bi bil dokončan do konca meseca. Ta dokument je hkrati tudi podlaga za razpis za izbor izvajalca. Gre pa za zadnji dokument, ki ga potrebujejo preden se lahko prične z gradnjo doma.
Drago Kopušar, direktor Doma starejših Hrastnik, je najprej k svoji obrazložitvi podal še dodatno pojasnilo in sicer, da se bo izvajala pomoč na domu tudi ob nedeljah in praznikih, kar pomeni, da bo cena storitve ob nedeljah in praznikih višja. Metodologija govori o tem, da je možno ceno za nedeljo povišati do 40%, na praznični dan pa do 50 %, predlog doma pa je, da bi se cena povišala na nedeljo do 20%, na praznični dan pa 30%.
Glede dodatne zaposlitev je povedal, da ko bodo imeli konkretne informacije –kdo, koliko teh storitev bi kdo potreboval, bo z občino opravljen sestanek na to temo dodatne zaposlitve. Osebno meni, da bo zelo verjetno že pri manjšem povečanju obsega storitve, dodatna zaposlitev potrebna, če bom želeli, da bo ta dejavnost v razširjenem obsegu izvajanja, še posebej v situaciji ko bodo dopusti in bolniške odsotnosti.
Glede obveščanja je še pojasnil, da se bo obveščanje izvajalo preko FB profila, spletnih strani doma in občine, zgibank, preko občnih zborov, obveščeno bo tudi Društvo upokojencev, in upa da se bo informacija širila tudi od ust do ust, se pa boji, da do vseh tistih občanov, ki bi mogoče potrebovali to storitev, ta informacija ne bo prišla. Lahko pa bi ta informacija dosegla vse občane z objavo v časopisu Hrastov list, ki se dostavlja v vsa gospodinjstva po občini.
Župan je povedal, da bo tudi občina posredovala informacijo vsem Zasavskim medijem, zelo dobra pa je tudi informacija od ust do ust.
Vojka Šergan je povedal, da pozdravlja realizacijo dodatne pomoči na domu, se ji pa zdi zelo pomembno, da bi tudi pri osebnih zdravniki pacienti pridobili to informacijo.
Občinski svet je soglasno sprejel naslednji
SKLEP: Občinski svet Občine Hrastnik je izdal Sklep o soglasju k določitvi cen socialno varstvenih programov za leto 2023 v predloženi vsebini.
Uvodno obrazložitev sta podala Tea Primon, vodja Oddelka za razvoj, premoženjske in pravne zadeve ter Matej Kuhar, direktor Komunala Hrastnik d.o.o. To točko dnevnega reda sta obravnavala Odbor za varstvo okolja, urejanje prostora in infrastrukturo in Odbor za gospodarski razvoj in proračun. Poročili odborov sta bili svetnikom posredovani.
Andrej Kaluža, predsednik Odbora za varstvo okolja, urejanje prostora in infrastrukturo je povedal, da je odbor podprl nove cene, in še predlagal, da se cene na spletnih straneh Komunale tudi objavijo.
Primož Frajle je povedal, da je v obrazložitvi zasledil, da se je cena upravnih stroškov povišala za 11 %, in ga je v zvezi s tem zanimalo oz. je podal predlog, da bi se določene zadeve digitalizirale.
Ivana Urbajsa je zanimalo, ali je mogoče narejen čistopis porabe energije, iz katerega bi se videlo kolikšna je poraba energije, ter iz tega bi bilo tudi razvidno ali so črpalke, ki porabljajo dosti energije, optimalne ali bi jih bilo potrebno zamenjati, da se izračuna tudi kakšen izkoristek, saj je ta dvig cene za 20% zelo visok.
Matej Kuhar, direktor Komunale je pojasnil, da se s tem že ukvarjajo in dejansko kar je zastarelih, starejših črpalk, se v okviru obnov črpališč nameščajo črpalke z frekvenčno regulacijo, ki imajo do 20 – 30 % manjšo regulacijo. Letna poraba podjetja je nekje od 800000 do 900 000 Kwh, kar je velika poraba. Se pa že in se še bo poskušalo porabo zmanjšati preko sončnih elektrarn kjer je možno, žal pa je delo terensko in tudi ni veliko streh, in tudi tista zajetja in strehe, ki jih imajo, so na žalost bolj v senci.
Martina Senčar, iz podjetja Komunala Hrastnik je glede splošno upravnih stroškov povedala, da je v teh stroških zajet tudi del povišanja plač (splošno kadrovskega oddelka, računovodskega oddelka), v zajet je tudi velik delež bančnih stroškov, bančnih provizij, velik del stroškov predstavlja tudi tiskanje – zelo veliko je starejše populacije, ki jo težko navadimo na prejemanje elektronskih računov, stroški PTT so narasli. Povedala je še, da podjetje stremi k digitalizaciji, saj imajo tudi možnost pošiljanja trajnikov, elektronskih računov, vendar se za to možnost odloča zelo malo ljudi.
Nermina Bajramovića je zanimalo ali obstaja analiza glede porabe kilovatov in ali se v zadnjih dveh letih le-ti povečujejo, ali so na enakem nivoju – iz česar bi bilo tudi razvidno ali kje »uhaja«.
Matej Kuhar, direktor Komunale je pojasnil, da če bi energija »uhajala«, je to težava Elektro distributerja, saj podjetje plačuje elektriko od merilca naprej in se ne zgublja veliko energije. Z zagonom ultrafiltracije Jepihovec se bo poraba še malo povišala, se pa bo zmanjšala na način, ki ga je že predhodno pojasnil, da se pri vseh obnovah vgrajujejo črpalke s frekvenčno regulacijo in z prehodom na zeleno energijo, kjer koli bo možnost.
Simona Jeraj je podala pobudo za posodobitev obrazca za javljanje vode oz. za položnice na spletni strani, ki bi lahko bil skupen za oboje.
Matic Rotar je še povedal, da je vzrok temu, kar se sedaj dogaja gradnja sistema kakršen je - vodovodi so se gradili visoko, gor se prečrpava, gravitacija je 30 % in sedaj moramo to občani plačevati. To je potrebno, občina ima veliko zajetij, veliko razvejanih stvari in to veliko stane. Upa, da bomo cene poskušali nekako znižati, vendar pa v to, glede na sistem, kakršen se je gradil pred leti, v to dvomi. Občinski svet je soglasno sprejel naslednji
SKLEP: Občinski svet Občine Hrastnik obravnava in sprejme predlog Sklepa o soglasju k cenam storitev občinskih gospodarskih javnih služb in subvencioniranju cen storitev obveznik občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja na območju Občine Hrastnik v letu 2023.
Uvodno obrazložitev je podal Matej Kuhar, direktor Komunale Hrastnik d.o.o. To točko dnevnega reda sta obravnavala Odbor za varstvo okolja, urejanje prostora in infrastrukturo in Odbor za gospodarski razvoj in proračun. Poročili odborov sta bili svetnikom posredovani.
Vojka Šergan, predsednica Odbora za gospodarski razvoj in proračun je povedala, da je razprava na odboru tekla v smeri, da pričakujejo, da bo iz tega naslova pritisk na podražitve v prihodnjih letih manjši, da bo to dobro za občane in da bodo stroški saj v tem obsegu kot so sedaj. Oba odbora pa predlagata občinskemu svetu da se izda soglasje k zadolžitvi.
Žiga Kovač je prosil, če se lahko pripravi DIP za nov kredit, da se lahko svetniki racionalno odločajo na podlagi dokumentacije.
Matej Kuhar, direktor Komunale je pojasnil, da je DIP osnova za pridobitev soglasja in če DIP ne bi bil ustrezen, ne bi dobili soglasja. Ima tudi kopijo soglasja, ki mu jo na željo lahko tudi pokaže.
Žiga Kovač ješe dodal, da dokumentacije – DIP, pri gradivu za sejo niso prejeli.
Župan je odgovoril, da DIP- a člani Občinskega sveta niso prejeli, ker to ni stvar te točke dnevnega reda. Dalje je pojasnil, da mora vsako podjetje, ki se zadolži, pred tem pripraviti ustrezno dokumentacijo, in če želi vso dokumentacijo vseh javnih zavodov, ki pripravljajo projekte, ima možnost za to zaprositi. Ni pa to stvar sprejema na občinskem svetu.
Občinski svet je soglasno sprejel naslednji
SKLEP: Občinski svet Občine Hrastnik sprejme Sklep o izdaji soglasja k zadolžitvi Javnega podjetja Komunala Hrastnik d.o.o.
Uvodno obrazložitev so poleg župana, podali še vodja Dispečerske službe zdravstva Andrej Fink in vodja Dispečerskega centra zdravstva Maribor, Miha Brezovnik, ter v.d. direktor Zdravstvenega doma Hrastnik Muamer Mušić.
Gregorja Ermana je zanimalo kakšen bo kontakt dispečerske službe, št. 112 poznamo vsi, ni pa zasledil podatka, kakšen je kontakt za dispečersko službo.
Andrej Fink, vodja Dispečerske službe zdravstva je pojasnil, da je in bo klic v sili še vedno na številki 112.
Primoža Frajleta je zanimalo, zakaj ne delujejo kot samostojna služba in spadajo pod UKC Ljubljana.
Andrej Fink, vodja Dispečerske službe zdravstva je povedal, da je imela projektna naloga iz leta 2009, 9 postolatov in eden od teh je bil ta, da mora biti dispečerska služba samostojna pri svojem delu, neodvisna od politike, in iz tega izhaja, da bi to moral biti nov samostojni javni zavod. Vendar takratna garnitura na ministrstvu, ki jim daje zeleno luč, tega ni odobrila in so se odločili, da jih dajo v en javni zdravstveni zavod, ki je UKC Ljubljana, kar pa ima tako pluse kot minuse. Imajo skupne službe, nimajo težav s pravno službo, računovodsko službo, če pa so samostojni javni zavod, si pa odvisen od cele vrste stvari. Daje je še povedal, ne sme biti nikakršnih vplivov, in so dolžni nuditi pomoč, vsem ki jo potrebujejo.
Katjuša Laznik je izpostavila njihovo oceno, da so bili glavni razlogi za nastanek, odkloni v odločitvah poslovodstev, in predvsem nezainteresiranost in nesposobnost vodij posameznih enot NMP za vzpostavitev tega sistema. Zato jo je zanimalo, ali v primeru, da je nekdo nesposoben oz. da še ne zna izvajati tega dela pride do dodatnih usposabljanj teh vodij NMP, in ali je to bolj na strani posameznega zdravstvenega doma, da te stvari uredi.
Andrej Fink, vodja Dispečerske službe zdravstva je pojasnil, da so ocenjevali razlog, da nekateri izvajalci ne zagotavljajo toliko ekip kot bi jih morali zagotoviti, kot so sofinancirane, in eden od razlogov je po njegovi oceni tudi nesposobnost. Bodo pa podatki javno objavljeni, od tega koliko ekip NMP mora ZD zagotoviti in koliko jih dejansko zagotavlja.
Vojka Šergan je izpostavila, da je največ rešilcev tam, kjer so bolnice ( Ljubljana, Celje,) in ko dispečer usmerja posamezna reševalna vozila je vedno največja koncentracija v teh mestih, kjer so bolnice. Kako bo to izgledalo, ko bo naš rešilec na vožnji v Ljubljano in bo na poti v Litijo najbližji dogodku v Litiji. Vzporedno s tem je še povedala, da se z rešilnimi vozili izvajajo tudi ne nujni prevozi in kako bo to funkcioniralo – nujni, ne nujni prevozi in reševano vozilo, ki se je sedaj uporabljajo v lokalnem okolju in kako bo to sedaj usklajeno. Dalje je še izpostavila, da je konfiguracija terena pri nas različna, zaselki so zelo oddaljeni, zato jo je zanimalo, na kakšen način se bo to reševalo, saj domači reševalci teren poznajo, in kako bo to vplivalo na odzivni čas. Ali se lahko z dobro organizacijo stvari omilijo, da bo v dobro ljudi. Prosila je tudi direktorja ZD za njegovo stališče.
Miha Brezovnik, vodja Dispečerskega centra zdravstva Maribor, je glede pomisleka o tem, kaj se zgodi če se reševalna ekipa vrača iz Ljubljane in na poti pride do nekega dogodka, pojasnil, da je to dejanska možnost, ki se lahko izkoristi, in če je rešilec takrat najbližje, najhitrejši, se bo dejansko ustavil in pomagal. Trenutno je absolutna situacija takšna, da se nam lahko zgodi, da reševalno vozilo lahko stoji ob cestni zapori zaradi nesreče, 1 km oddaljeno od nesreče in ne ve, da gre za prometno nesrečo in se čaka na pomoč na prosto vozilo. Strah , da bi ekipe v občini izvajale intervencijo v sosednjih občinah kot po tekočem traku je odveč, saj se zagotavlja tudi pomoč v sosednjih regijah, kadar je ekipa zasedena, pride na pomoč najbližja ekipa iz sosednjega zdravstvenega doma in obratno. In na letni ravni se ta medsebojna pomoč v številkah porazdeli.
Glede nenamenske rabe ne nujnih reševalnih vozil je pojasnil, da nujna reševalna vozila niso namenjena ne nujnim reševalnim prevozom. To se je izvajalo v preteklosti, ker ni bilo drugih resursov, je pa nedopustno da je ekipa NMP, zasedena z ne nujnim reševalnim prevozom, tisti ki pa rabi NMP in je čas nujnega pomena, pa ne pride do nje. Tega ne podpirajo in tudi ne izvajajo. Glede konfiguracije mreže je povedal, da je občina Hrastnik posebna in ravno s tem da imajo vse mapirano, tudi sledljivost prostih reševalnih vozil, se ravno s temi orodji poskuša zagotavljati najhitrejše dostopne čase. V večjih mestih je večja gostota ljudi, je tudi več industrije, več poškodb, več bolezni, in je zato posledično tudi več ekip, vendar je njihovo izhodišče to, da neglede na konfiguracijo v prostoru, zagotovijo najhitrejše dostopne čase po nekih standardih.
Andrej Fink, vodja Dispečerske službe zdravstva je še dodal, da se ko klic pride na št. 112, odpre forma v programu, kjer je možnost določiti tudi lokacijo klicatelja in naredijo grobo triažo, ugotovijo za kaj se gre in nato naredijo klic v dispečersko službo, kjer pa že imajo ob klicu izpisane vse potrebne podatke, znano lokacijo najbližjega repetitorja na katerega je oseba prijavljena z mobilnim telefonom, lahko tudi natančno koordinator, uporabljajo pa tudi več sistemov za rute, in določajo po kateri ruti se bo vozilo peljalo, izvajajo pa tudi posnetek stanja terena, ki ga vnesejo v sistem.
Muamer Mušić, v.d. direktorja Zdravstvenega doma Hrastnik je povedal, da so 6. 2. 2023 opravili razgovor za vključitev v Dispečersko službo in tudi sprejeli to vključitev, ki se bo pričela z 1.9. 2023. Povedal je, da so tehnično opremljeni, kar pomeni da imajo opremo zato vključitev in da je ta opcija da smo del dispečerske službe zelo dobra, zlasti kar se tiče reakcijskih časov. (od klica na 112 do prihoda ekipe). Ta čas je minimalen. Osebno meni, da nobena stvar nima samo dobre plati, tudi dispečerska služba ima svoje slabe strani- ena od teh je nepoznavanje lokalnega okolja. Verjetno se bodo s časom izoblikovale prednosti in se bodo morale popraviti slabosti sistema. Sistem je dober, kar pa je kompleksno in težko dojeti je kompletna organizacija NMP Slovenije. Osnovno vprašanje pa je ali je kakšna ekipa NMP finančno izplačljiva. Odgovor je ne, ampak država mora poskrbeti za organizacijo NMP. Trenutno v Hrastniku delajo 24 h dnevno, 7 h na teden imajo ekipo, in po njegovi oceni je to zlati standard, in je to najboljša opcija. Ko se bodo vključili v dispečersko službo, bomo odobrili NRV 12 h. Kar pomeni, da bosta zdravstvenik in diplomirani zdravstveni tehnik z reševalnim vozilom prisotna samo 12 ur (od 7-ih do 7- ih) in potem konec. To je plačano s strani zavarovalnice, ampak plačujejo še dodatno, da so na voljo občanom za nujne zadeve. Kot zdravnik meni, da je NMP izplačljiva, ker je njemu kot zdravniku pomembno vsako življenje, kljub temu koliko je finančne škode. Pred leti se je v Sloveniji odprla a specializacija urgentnem medicine, in ni zaživela. Težava je v celotnem zdravstvenem sistemu in organizaciji NMP in kadra. Zadeva je zelo kompleksna in upa, da se bo odprla širša razprav na celotnem področju Slovenije in omogočila takšno organizacijo, da bo pokritje celotnega prostora in da bodo vsi prebivalci enaki med sabo. Hrastnik je majhna občina, karakteristika je, da so časovno oddaljeni kraji – kot primer je navedel, da je od urgentnega centra Trbovelj do naslova Podkraja 48, 28 km in potrebnih 44 minut, kar je bistveno preveč, tudi različna nadmorska višina pomeni časovno distanco, imamo dve veliki tovarni, ki delata izmensko delo, kjer je možnost množičnih oz. ekoloških nesreč. NIJZ opozarja na to, da imamo kar nekaj prebivalcev nad 80 let, imamo veliko ljudi, ki prejemajo raznorazna zdravila, sladkorne bolezni, srčne kapi je več kot v Slovenskem povprečju, tudi kar se tiče raka smo nad povprečjem…Vse našteto nas dela posebne. Ne sumi, da bo po vključenju v dispečersko službo bolj pomembno, kje se trenutno kdo nahaja in se bodo meje resnično izbrisale. Trenutno so v Zasavju tri ekipe, ki delujejo v naših treh občinah. Leta 2021 je bilo 33 sočasnih intervencij, kar pomeni, da so v istem trenutku na 112 sprejeta 3 klica iz naših občin. Dalje je še povedal, da kar nekaj pacientov oskrbijo tudi na domu in glede na podatke za leto 2021 je bilo 606 intervencij z zdravnikom, sam NRV je šel na 142 intervencij. Sedaj po sprejetju klica ocenijo situacijo in potrebe, ko bo dispečerska služba tega ne bo, zato je pomembno, da so sodelavci izkušeni in ki dobro triažirajo, ker s tem pridobijo na potreben času. Vključitev v dispečersko službo po njegovem mnenju ja, potrebuje se tehnična in druga oprema (eno reševano vozilo stane cca 200 000€), in z njihovimi sredstvi si tega ne morejo privoščiti, morajo pa se vključiti. Tako da so težave kar konkretne. Trenutno je v.d. direktor in ve da se trenutno soočajo z kadrovskimi in finančnimi težavami. Veliko število je malih težav za katere meni, da bi jih morala urediti država oz. poskrbeti za svoje prebivalce, in jim omogoči da so enotni. In ne bi bilo treba prepustiti majhnim zdravstvenik domovom, da se ukvarjajo s tem. Posebnost Zasavja je tudi, da v Hrastniku popoldan ni taksija, avtobusa, veliko ljudi imamo, ki so potrebni pomoči na domu, in v takšnih primerih si ne predstavlja kako bodo ljudje prišli do pomoči, ko ne bo več NRV-ja. O tem je potrebno veliko govoriti, saj obstaja še veliko težav in bi resnično rad da se to uredi.
Nina Maurovič je povedala, da v tem trenutku nimajo nobenih pravih podatkov o zdravstvenih domovih, ki niso vključeni v mrežo, in s septembrom se bodo ti podatki pričeli zbirati, naredila se bo analiza in ocena stanja in na osnovi stanja se bo odločalo kako se bo NMP organiziral. Vendar ocene trenutnega stanja v prihodnjem letu ne bo možno primerjati s stanjem pred njim, ker teh podatkov nimajo in ne bod mogli realno oceniti ali je pod njimi boljše ali je celo slabše za nas. Tako, da nujno potrebujejo vhodne podatke.
Andrej Fink, vodja Dispečerske službe zdravstva je povedal, da podatki so, iz leta 2015, ko je prišla prvotna verzija pravilnika o NMP v obravnavo in je naletela na hudo kritiko iz različnih razlogov, zato se je razprava o sami mreži ustavila. So pa podatki, ki obstajajo nekvalitetni, zajeti z različno metodologijo, ki ni primerljiva med seboj in v tem je problem. Poanta dispečerske službe pa je, da bodo podatke za vse zajemali na isti način, z isto metodologijo in jih uporabili za analize. Kar se tiče kakovosti dela in ali delajo dobro ali ne, pa imajo druga merila. Predpisanih je 6 standardov, ki jih morajo dosegat - od dostopnega časa, izvoznega časa, vzpostavlja se tudi sistem izboljšanja kakovosti. So služba v razvoju, vedo pa, da lahko dosežejo nek nivo. Do konca leta naj bi bila vzpostavljena tudi spletna stran, na kateri bodo vidni vsi ti podatki.
Jana Simončiča je zanimalo, kako je v primeru, da gre naše vozilo na teren , ki ga je kupila občina, to urejeno z amortizacijo, saj bi vozilo delalo tudi za druge.
Andrej Fink, vodja Dispečerske službe zdravstva je pojasnil, da slovenska NMP deluje na solidarnosti. Na razpolag so vsi resursi, ki se uporabljajo tam kjer se jih potrebuje in se brišejo občinske in lokalne meje.
Župan je še dodal, da je danes skoraj 100 % vozil v lasti zdravstvenih domov (razen Celja) in to pomeni, da so vsa vozila za nujno reševalno pomoč na plečih občin. Z vzpostavitvijo urgentnih centrov je to seveda tudi ena od točk ki jo želijo dogovoriti, saj trenutni urgentni centri (razen Celja) nimajo svoje opreme, in nimajo svojih ljudi. Občine so veliko vlagale v to infrastrukturo, kupila vozilo za nujne in ne nujne prevoze in to so vprašanja, ki jih bo potrebno sistemsko urediti pred uveljavitvijo sprememb NMP. Vesel je, da bo metodologija določala enoten zajem podatkov, da bodo lahko tudi ti podatki podlaga za odločanje v prihodnje.
Muamer Mušić, v.d. direktorja Zdravstvenega doma Hrastnik je še dodal, da bi se moral s strani države poiskati modus organizacije NMP, ki bo enoten vir financiranja, in takrat bi se tudi pobrisale vse lokalne meje, saj je financiranje pomembna zadeva, saj so financerji NMP trenutno občine, izobraženja ekip je na plečih zdravstvenih domov in v dispečersko službo morajo vsi resursi, ki so last občine. Država ali ministrstvo bo po njegovem mnenju moral narediti nek modus, da je nepomembno, kam gre, da se mu strošek povrne, da lahko dela naprej.
Občinski svet je soglasno sprejel naslednji
SKLEP: Občinski svet Občine Hrastnik se je seznanil s Problematiko reorganizacije NMP in vključevanje v dispečersko službo Zdravstvenega doma Hrastnik.
Uvodno obrazložitev je podala Lara Gornik, vodja Oddelka za proračun, finance in administrativne zadeve.
To točko dnevnega reda sta obravnavala Odbor za varstvo okolja, urejanje prostora in infrastrukturo in Odbor za gospodarski razvoj in proračun. Poročili odborov sta bili svetnikom posredovani.
Vojka Šergan, predsednica Odbora za gospodarski razvoj in proračun je povedala, da so bili člani odbora seznanjeni z podanimi amandmaji in da so bili trije člani odbora PROTI amandmajem, in 2 člana ZA predlagana amandmaja. Drugače pa sta oba odbora sprejela sklep, da predlagata Občinskemu svetu, da potrdi predlagani Odlok o proračunu Občne Hrastnik.
Župan je pozval predlagatelja amandmajev Žigo Kovača k krajši obrazložitvi amandmajev.
Žiga Kovač je povedal, da so predstavili dva amandmaja in sicer v prvem predlagajo zmanjšanje stroškov izdaje občinskega glasila, drugi pa se nanaša na zmanjšanje stroškov na postavki Celostna grafična podoba občine Hrastnik. Glede na to, da smo v kriznih časih in se soočamo z povišanjem cen energentov, povišanjem cen socialnih transferjev, velikimi težavami prebivalcev pri plačilu računov, položnic, s težavami ki jih imajo kulturniki, športniki, gospodarstvo, se jim zdi v največji možni meri prav, da se zmanjša postavka CGP za 7 000 €. Prosil ješe za obrazložitev, kaj postavka tudi zajema. Zdi se mu primerno, da se stroški občinskega glasila zmanjšajo – trenutno so načrtovane štiri številke glasila. Zavedajo se, da je glasilo pomembno in da ga občani berejo, vendar pa glede na to da gre za krizno leto, predlagajo zmanjšanje postavka. Predlagajo spodbudo za gospodarstvo, ki dejansko ni samo spodbuda samo za gospodarstvo ampak je tudi investicija v gospodarstvo.
Župan je glede postavke CGP povedal, da je povečana zaradi dodatne aplikacijo SION. S strani Slovenskega poslovnega kluba, smo prejeli ponudbo, da smo testna občina pri vpeljavi SION aplikacije. Cena te aplikacije se zmanjšuje in bo tu še nekaj rezerve, ampak je ta strošek na novo, postavka pa vključuje še oblikovanje Hrastovega lista, materialne stroške za izdelavo kuvert, dopisnih listov, vrečk, in plačilo za dva meseca zunanji sodelavki za področje komuniciranja z mediji. Dalje je še povedal, da smo trenutno v stanju reorganizacije občinske uprave in bo razpisano novo delovno mesto za sodelavko, ki bo pokrivala odnosi z javnostjo. Zardi tega je postavka višja. In v kolikor postavko znižamo nimamo podlage za plačilo človeka. Glede Hrastovega lista je povedal, da so načrtovane štiri številke, ta postavka vključuje tudi založniške storitve, ki so predvidene v višini 13 000 €- 3 250 € znaša tisk ene številke, poštne storitve so predvidene v višini 5 000 € - za eno številko znašajo 1250 €, ostalo pa so honorarji za zunanje sodelavce, ki soustvarjajo številko Hrastovega lista. V kolikor se izkaže potreba po pomoči zaradi draginje, se lahko sredstva za gospodarstvo povečajo z rebalansom, ko bomo imeli veliko bolj realno sliko, kar se dogaja. Potekajo pa že pogovori z obrtno zbornico kako postaviti metodologijo za pomoč podjetnikom.
Gregor Erman je povedal, da se podpira aplikacijo SION, se mu pa zdi bolj pomembno, da se potem tudi te aplikacije tudi uporabljajo. Izpostavil je parlameter in, da so podatki na njem zastareli, tudi na spletni strani še niso objavljeni podatki o aktualnih odborih in komisijah. Zato je pozval, da se v najkrajšem možnem času uredi spletna stran, parlameter in nato aplikacija Sion, v kolikor pristopimo k njej.
Župan je povedal, da smo k aplikaciji že pristopili in oblikovalci so se odločili da nam to do danes zagotovijo brezplačno. Ideja o aplikaciji SION, se je razširila med številne občine in obstaja veliki interes za to aplikacijo tudi v drugih občanih, in v primeru, da bo več občin imelo to aplikacijo, bo posledično nižji strošek na koncu za posamezno občino. Sam si tudi želi, da bi bilo to dejansko v uporabi. Dalje se je tudi strinjal s tem, da je potrebno posodobiti podatke na spletni strani in da morajo biti zadeve ažurne.
Nina Maurovič je povedal, da bo podprla proračun ima pa težave z amandmaji, zato je prosila če so lahko amandmaje napisani na način kakršen mora biti, ker verjame da bodo v bodoče predlagani tudi amandmaji o katerih se bo strinjala, vendar če ne bodo zapisani v pravilni obliki, bo težko za njih glasovala. Kar se tiče zniževanja stroškov medijskih objav, in grafične podobe je povedala, da pozna stroške medijev in cene za tovrstne storitev in če si želimo kakovostno uslugo so te cene, ki so ponujeni Občini zelo diskontni. Stroški na teh postavkah so zelo majhni. Glede tega, kam ta sredstva preusmerjati, pa je povedala, da se strinja s tem, da je potrebno gospodarstvenikom pomagati, vendar ne verjame, da bi s tem denarjem ki bi ga prerazporedili dosegli tisto kar želimo doseči. V Hrastniku se daje vsakemu malo, če pa želimo doseči vzpodbudo, je potrebno najti izjemnega posameznika , ki ima dobre gospodarske ideje in to podpreti mogoče z 2 x večjim zneskom, kot bi ga tukaj privarčevali. Vsi start upi začnejo iz neke majhne ideje, ki ima velik potencial in takšnim dati dovolj denarja in potem bomo mogoče imeli v Hrastniku podjetja, ki bodo zrasla iz majhnih in imela veliko dodano vrednost, in bodo z davki prinesli sredstva v občinski proračun. Dalje je še povedala, da je res, da so ti amandmaji zelo dobro napisani, dobro se slišijo, ampak populizma na koncu ljudje v Hrastniku ne nagradijo. Dalje je še povedala, da glede na to koliko mu pa gospodarstvo v Hrastniku veliko pomeni, da jo čudi da ni član odbora za gospodarstvo.
Žiga Kovač se je opravičil za nepravilno napisan amandma, in verjame da bodo s skupno komunikacijo in ne z izpostavljanjem napak daleč prišli. Tudi drugje se dogajajo napake in mogoče ni to pravi način na katerega začnejo. Kar se tiče glede start upov je povedal, da le eno podjetje od desetih uspe v startu upu in še to ni zagotovilo. Dalje je povedal, da je nekaj njegovih kolegov, odrli svoje podjetje in potrebujejo neka zagonska sredstva za to, da lahko v občini najamejo, obnovijo prostore, vložijo v infrastrukturo in s tem dvigujejo vrednost občine in nepremičnin v občini, zato je potrebno pogledati celotno sliko. Dalje je povedal, da se je potrebno zavedati, da je začetni zagonski kapital res nujno potreben, saj je potrebno plačati davke, dajatve, obveznosti, stroške računovodstva in dokler nimaš posla to težko plačuješ, razen če nimaš privarčevanih sredstev , ter da lahko z malimi spodbudami ugotovimo, kdo je ta izjemen individualen posameznik. Povedal je še, da tudi sam ve kakšni so stroški marketinga, in da so vsa podjetja zmanjšala stroške marketinga in oglaševanja na minimum. Ko je pripravljal ta amandma je izhajal iz gospodarstva, katere stroške je najprej gospodarstvo porezalo, kateri stroški niso nujno potrebni, kako lahko privarčujejo in iz teh podatkov je pripravljen amandma.
Nina Maurovič je še povedala, da je bila 10 let samostojna podjetnica, sedaj dela za večjo marketinško korporacijo in vodi marketing za 4 države , in v krznih časih vsa resna podjetja, proračun za marketing vsa povečajo, ker takrat lahko odskočiš.
Župan je še pojasnil, da bo ustanovljen Svet za trajnostni razvoj, gospodarstvo, kmetijstvo in turizem, v katerega bodo vključeni izključno predstavniki gospodarstva in en predstavni občinskega sveta. Gre za gospodarski organ, ki bo do konca meseca junija pripravil smernice za razvoj in gospodarske pomoči občine Hrastnik. Meni daje to pravilna pot, da se naredi analiza kaj podjetja potrebujejo in se doreče katere stvari želimo strateško razvijati.
Katjuša Laznik je za v prihodnje prosila, da se vloženi amandmaji, skopirajo in razdelijo tudi svetnikom. Še vedno pa podpira odločitev, da se sprejeta odločitev za izdajo 4 številk časopisa Hrastovega lista tudi izvede.
Župan je še dodal, da je bil amandma vložen pred samo sejo, drugače bi jih pravočasno razmnožili in razdelili svetnikom. Bo pa v prihodnje pripravljen obrazec za vlaganje amandmajev, da bo zadeva lažje potekala. Ni pa stvar občinskega sveta da se pogovarja o obliki, ampak o vsebini amandmaja, zato je tudi sprejel odločitev da se o amandmaju razpravlja.
Jan Simončič je povedal, da so trenutno časi ko se občanom reže vsepovsod, višajo se položnice, višajo se cene, in se mu ne zdi prav, da jim vzamemo še Hrastov list in informacije ki jih dobijo z njimi. Mnenja je, da je glasilo pomembno, občanom pomeni veliko in v teh kriznih časih je informiranje pomembno. Dejstvo je, da je lokalni medij tisti s katerim se občina lahko približa občanom in bolj bomo občanom jemali manj nas bojo imeli raje, zato se tudi ne strinja z predlaganim amandmajem.
Vinko Žagar je povedal, da po njegovem mnenju amandmaji niso bili mišljeni v smeri, da se naredi veliko v gospodarstvu, temveč bolj kot neka gesto ob vseh draženjih, ter se gre nasproti in pokaže odnos do malega gospodarstva. Potrebno bi bilo pogledati tudi druga področja- sredstva za razpise, kultura, šport, saj imajo vse te sfere trenutno velike težave z vsem tem, kar nas pesti v zadnjih časih in mogoče skozi rebalans storiti kaj v tej smer in iti ljudem nasproti. Dalje je povedal da bo amandmaje podprl, proračuna pa ne, saj se zadolžujemo za energetsko sanacijo, za projekte ki so se prijavljali na razpis v lanskem letu in verjetno bi bilo potrebno lani razmisliti, kakšne bodo dinamike in kako bo vse skupaj kulminiralo v leto 2023. Ve, da je nastala težava z energetsko krizo in dejansko s podražitvami in meni da bo velik problem pri izvrševanju proračuna in s pripravo rebalansa, ki se bo kar hiter se zgodil in žal takšnega proračuna ne bo podprl.
Občinski svet Občine Hrastnik s 13 glasovi PROTI in 4 ZA ni sprejel predloga amandmaja:
AMANDMA 1: Iz finančnega načrta Občine Hrastnik se iz proračunske postavke 1018002 - celostna podoba občine s konta 402006 zagotovijo sredstva v višini 7.000 € proračunskemu uporabniku Oddelek za razvoj, premoženjske in pravne zadeve na proračunsko postavko 4114100 – subvencije za malo gospodarstvo na konto 410212.
Občinski svet Občine Hrastnik s 13 glasovi PROTI in 4 ZA ni sprejel naslednjega predloga amandmaja:
AMANDMA 2: Iz finančnega načrta Občinskega sveta se iz proračunske postavke 1018004 – Občinsko glasilo s konta- 402003 zagotovijo sredstva v višini 5.000 € proračunskemu uporabniku Oddelek za razvoj, premoženjske in pravne zadeve na proračunski postavke 4114100 – Subvencije za malo gospodarstvo na kontu 410299.
Občinski svet je s 13 glasovi ZA in 1 PROTI sprejel naslednji
SKLEP :
Občinski svet je s 13 glasovi ZA sprejel naslednji SKLEP :
Občinski svet je s 13 glasovi ZA sprejel naslednji SKLEP :
Uvodno obrazložitev je podala Suzana Venko, vodja Oddelka za družbene dejavnosti in splošne zadeve.
To točko dnevnega reda je obravnaval Odbor za družbene dejavnosti. Poročilo odbora je bilo svetnikom posredovano.
Razprave ni bilo. Občinski svet je soglasno sprejel naslednje
SKLEP: Občinski svet Občine Hrastnik sprejme sklep o izdaji soglasja k Spremembam in dopolnitvam Statuta Javnega zavoda Zdravstveni dom Hrastnik.
Uvodno obrazložitev je podala Suzana Venko, vodja Oddelka za družbene dejavnosti in splošne zadeve.
To točko dnevnega reda je obravnaval Odbor za družbene dejavnosti. Poročilo odbora je bilo svetnikom posredovano.
Razprave ni bilo. Občinski svet je soglasno sprejel naslednji
SKLEP: Občinski svet Občine Hrastnik sprejme sklep o izdaji soglasja k Spremembam in dopolnitvam Statuta Javnega zavoda za kulturo, šport, mladino in turizem Hrastnik – KRC Hrastnik.
Uvodno obrazložitev je podal Nermin Bajramović, predsednik Odbora za šport.
To točko dnevnega reda je obravnaval Odbor za družbene dejavnosti. Poročilo odbora je bilo svetnikom posredovano.
Valentina Moljk, predsednica odbora za družbene dejavnosti je pojasnila, da so člani odbora predlagali, da se objava razpisa opravi čimprej, in da se pospeši vse postopke glede realizacije in financiranja društev in klubov, ker že potrebujejo za svoje delovanje sredstva. Predstavljen je bil tudi podatek glede letnega financiranja športa in primerjalno z letnim program uresničevanja kulturnih programov, se za kulturo predvideva za več kot 203 000 € več in predstavlja kar tretjino več sredstev za kulturo kot v šport, in dalje še povedala, da je stališče odbora da občinski svet sprejme Letni program športa v predlagani vsebini.
Suzana Venko, vodja Oddelka za družbene dejavnosti in splošne zadeve je pojasnila, da v letni programu športa in po klasifikaciji za šport spada en del delovanja JZ KRC Hrastnik, v letni program za kulturo pa spadata dva javna zavoda, in to sta knjižnica in en del KRC-a, ki deluje na področju upravljanja kulturnih objektov in primerjati sredstva na podlagi tega ni realno. Na eni strani govorimo o delovanju dveh zavodov, na drugi strani pa o delovanju enega dela enega zavoda.
Nermin Bajramović se je pridružil predhodnemu mnenju, da je za kulturo predvidenih za 200 000 € več sredstev kot za šport, glede na to da je za delovanje knjižnice predvidenih cca 262 000 € in KRC-a cca 273 000 € in tu se najde teh 200 000 € in ne gre dejansko za financiranje programov kulture oz. športa, saj je program kulture cca 72 000 € športa pa nekaj čez 30 000 €.
Občinski svet je soglasno sprejel naslednji
SKLEP: Občinski svet Občine Hrastnik sprejme Letni program športa v občini Hrastnik za leto 2023.